V Parizu so leta 1889 na zasedanju Druge internacionale
(Mednarodno združenje delavskih in socialističnih strank) 1. maj razglasili za mednarodni
praznik delavcev in delavk, poznan tudi kot »May Day« v spomin na masaker
delavcev v Čikagu 1886. Praznik delavcev je postal eden najpomembnejših
praznikov po drugi svetovni vojni, kot državni praznik in dela prost dan je bil
uzakonjen leta 1948. Mnogo večjo težo kot danes je v Sloveniji imel v
socialističnih časih. Takrat se je dan začel navsezgodaj zjutraj z budnicami
delavske godbe, ki so jo imela vsa industrijska središča ali večji obrati, čez
dan so se vrstili številni sprevodi in kulturne prireditve, ki so se navadno
zaključile zvečer s kresom in veselico. Ljudje so imeli pripete rdeče nageljne,
oblečeni pa so bili v najboljša oblačila. Pomembno mesto pri praznovanju so
imele rdeče zastave in mlaji. 1. maj je državni praznik v več kot 80 državah,
slavijo pa ga po celem svetu.
Ker javne prireditve in kresovanja niso dovoljena, bo Festival Velenje za
obeležitev praznika na ograje mostov čez reko Pako izobesil parole, ki so nekoč
krepile delavski duh.
.jpg)
