Največji Titov spomenik na svetu
Spomenik, ki sega mogočnih 10 m v višino, je največja skulptura Josipa Broza Tita na svetu. Kip upodablja Tita kot razmišljujočega stratega in revolucionarja, ki med hojo z rokami, sklenjenimi na hrbtu, zre predse in razglablja. Oblečen je v vojaško uniformo in ogrnjen v dolg masiven plašč, ki poudarja težo plastične gmote.
Avtor: Antun Augustinčić
Kipar Antun Augustinčić je po vzoru originalne skulpture maršala Tita iz leta 1947 izdelal bronast kip monumentalnih razsežnosti, ki še danes dominira nad celotnim osrednjim mestnim trgom. Skulpturo sta mu pomagala modelirati akademska kiparja Vladimir Herljević in Ivan Pavić, odlita pa je bila v livarni Likum v Zagrebu.
Replika kipa iz leta 1947
Originalni kip v naravni velikosti stoji v Titovem rojstnem kraju Kumrovec. Kipar Augustinčić naj bi prosil Tita, naj mu zanj pozira, a je bil ta preveč nemiren, da bi na to pristal, zato mu je naročil, da naredi skulpturo na podlagi fotografij Iva Eterovića.
25. junij 1977: otvoritev spomenika
Slavnostni dan je bil izbran v čast 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije in 40. obletnice ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije. Otvoritev spomenika je proslavljala tudi veličasten Titov 85. rojstni dan.
Točno lokacijo kipa je izbral avtor
Kljub temu, da je bilo takoj jasno, da bo mogočni kip krasil Titov trg v Velenju, je natančno lokacijo kipa, kjer se ta nahaja še danes, izbral Antun Augustinčić ob obisku Velenja leta 1977.
Titovo Velenje
Po smrti priljubljenega maršala je v vsaki izmed šestih jugoslovanskih republik (in dveh avtonomnih pokrajinah) eno mesto moralo nosili njegovo ime. V SR Sloveniji je bilo to Velenje, ki se je med leti 1981 in 1990 uradno imenovalo Titovo Velenje. Titova mesta so bila bivši republiki Jugoslaviji pogosto privilegirana, saj so v njih vladale močne levičarske ideje, delavski značaj, industrializacija, urbanizacija in sodobnost. Bila so vzorčna mesta socialistične države.
Odrešitelj ali diktator?
Jugoslovanski revolucionar in državnik. Bil je generalni sekretar in kasneje predsednik Komunistične partije Jugoslavije (1939–1980), vrhovni poveljnik Jugoslovanskih partizanov (1941–1945) in Jugoslovanske ljudske armade (1945–1980) ter maršal (1943–1980), premier (1945–1953) in predsednik (1953–1980) Jugoslavije. Tito je bil idejni vodja »Druge Jugoslavije«, socialistične federacije, ki je na ozemlju Balkana delovala od 2. svetovne vojne do leta 1991. Bil je prvi komunistični vladar, ki je premagal Sovjetsko nadvlado in velik podpornik socializma.
Rudi – Valter – Tito
Josip Broz si je ime »Tito« nadel v času, ko je bila komunistična partija v Jugoslaviji prepovedana. Pravilo je bilo namreč, da se znotraj partije ne uporablja pravih imen, saj so tako zmanjšali tveganje za razkritje in sledenje članom. V 20. in 30. letih 20. Stoletja je Josip Broz tako prevzel različna imena, kot so recimo Rudi, Valter in Zagorac, nato pa se je od leta 1938 pojavljal kot Tito. Na vprašanje, zakaj si je izbral ravno to ime in ali ima zanj poseben pomen, je odgovoril, da je ime izbral zgolj naključno, ker se ga je v tistem trenutku spomnil in da je to pogosto ime v njegovem domačem okolišu.
Velenje je obiskal kar štirikrat
Nekdanji predsednik Jugoslavije je Velenje obiskal kar štirikrat, in sicer avgusta 1958, 1962, 1963 ter aprila 1969. Vsakič je ob njegovem obisku mesto zaživelo v praznični preobleki.
Odrešitelj ali diktator?
Politični zgodovinarji so si zelo neenotni, ko razglabljajo o vplivu Tita na območju nekdanje Jugoslavije. Po eni strani ga označujejo kot odrešitelja, ki je v regijo prinesel stabilnost, svojim državljanom omogočil delovna mesta, javno zdravstvo, šolstvo in bivalne kapacitete, drugi pa v njem vidijo brutalnega diktatorja z željo po krvi sovražnikov, politično-družbenih čist in avtoritarnosti. Pogosto ga primerjajo tudi z mentorjem Stalinom, s katerim sta se sicer kasneje v ideologiji razšla.