Danes, 14. maja 2025, mineva 755 let od prve omembe Velenjskega gradu v zgodovini. Na prizorišče zgodovine Velenjski grad stopi leta 1270 z listino, ki jo je 14. maja 1270 na gradu Kunšperk, katerega razvaline še danes stojijo pri Bistrici pri Sotli, izdal Oto Kunšperški. V listini se sicer ne omenja sama grajska stavba, temveč po gradu imenovan plemič, Gundaker Velenjski, ki v njej nastopa kot priča. Omemba plemiča z Velenjskega gradu skupaj z omembo velenjskih tržanov Gebharda in Reynharda, »civis de Weln«, ter Hermana »de Weln« v listini, ki nosi datum 13. januar 1264 (v preteklem letu smo tako obeležili tudi 760. obletnico trga Velenje), postavlja čas nastanka gradu Velenje kot tudi samega naselja pod grajskim gričem v sredo 13. stoletja. Tako grad kot naselje pod njim, ki je trške pravice dobilo že kmalu po svojem nastanku, sta prevzela ime prvotnega naselja, ki je že pred tem nastalo na območju današnje Stare vasi in je nastalo v povezavi s širitvijo naselja Škale, kjer je že konec 10. ali v začetku 11. stoletja stala prafarna cerkev sv. Jurija.
Prvi lastniki in najverjetnejši graditelji prvotne grajske stavbe so bili člani plemiške družine Kunšperških, ki so posedovali grad do začetka 14. stoletja. Sledili so jim številni lastniki, ki so grad v dolgi dobi 755-ih let do- ter pregrajevali in danes kaže podobo renesančne grajske palače. Prav tako pa se je, enako kot vloga vseh gradov, ki so se ohranili do današnjega dne, skozi čas postopno spreminjala tudi njegova vloga. Iz vojaško-obrambne točke, ki je varovala, nadzorovala in obvladovala okolico, tudi v simbolnem smislu, je vedno bolj postajal le prebivališče višjih slojev, v času po koncu druge svetovne vojne pa je zakorakal v smeri nove družbene vloge. Iz zgodovinske stavbe je postal stavba spomina – od leta 1957 je Grad Velenje sedež današnjega Muzeja Velenje.
Zapisala Mateja Medved, kustosinja Muzeja Velenje.
Podoba Velenjskega gradu z Vilo Bianco ob vznožju grajskega griča iz albuma vedut Carla Reicherta Einst und jetzt z letnico izida 1863–1866.
Bogato okrašen kozarec, na katerem je upodobljen aliančni grb rodbin Adamovich de Csepin ter Capello von Wickenburg. Kozarec nosi spominski zapis ob 50. rojstnem dnevu Biance Adamovich de Csepin, rojene grofice von Wickenburg. Z možem, Karlom Adamovichem, sta postala lastnika Velenjskega gradu leta 1858.
