31. oktobra obeležujemo dan reformacije, praznik slovenskega jezika, knjige in kulture, ko se spominjamo Primoža Trubarja, začetnika slovenske književnosti in prvega, ki nam je omogočil, da smo v svojem jeziku spregovorili, brali in se učili.
Njegov duh vztrajnosti, znanja in ljubezni do slovenskega jezika živi še danes, tudi v vrtnici Trubar, simbolu moči, ponosa in lepote naše dediščine. Ustvaril jo je dr. Matjaž Kmecl, odlikujeta pa jo trpežnost in prefinjen cvet, ki nas spominjata, da iz domače zemlje rastejo najlepše zgodbe.
Vrtnica Trubar krasi vrt pred Vilo Bianca, kjer s svojo eleganco in barvami simbolično povezuje preteklost in sedanjost. Naj nas dan reformacije spomni na pomen jezika, kulture in vsega, kar nas kot narod povezuje in bogati.
8. junija 1508 se je na Rašici pri Velikih Laščah rodil protestantski duhovnik, prevajalec, pisatelj, znan tudi kot slovenski Martin Luther, Primož Trubar. Zgodovinarji si niso povsem enotni glede njegovega rojstnega datuma, saj nekateri trdijo da se je rodil dan kasneje, torej 9. junija. Prvi slovenski knjigi Catechismus (Katekizem) in Abecedarium (Abecednik), s katerima je Trubar postavil temelj slovenskega knjižnega jezika in književnosti, sta izšli leta 1550 v nemškem mestu Tübingen. Od leta 2010 je 8. junij dan Primoža Trubarja in državni praznik (ne pa dela prost dan).
Trubar velja za vodilno osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in eno izmed osrednjih osebnosti slovenske zgodovine na sploh, pa tudi začetnika slovenskega knjižnega jezika in slovenske književnosti. K formiranju te je prispevala predvsem protestantska miselnost, da naj cerkveno obredje poteka v ljudskem jeziku in ne v latinščini.
Za izdajo knjig v Nemčiji se je Trubar sicer odločil zato, ker je moral leta 1548 zaradi luteranskega prepričanja zbežati iz Slovenije in protestantske miselnosti ni mogel več širiti ustno. Kljub dolgoletnem delovanju v Nemčiji, je Trubar na Slovenskem s premori preživel več desetletij.
Povzeto po Zgodovina na dlani.
