Njene pesmi so kot kratki filmi, ki se pomikajo med ljudmi po usrani Čopovi, tudi na javnem prevozu ali pa med prenašanjem gajbic za pivo, pa tudi na UKC-ju, na WC-jih, na jezeru. Pogosta umeščenost v prostore, ki so nekako drugačni, deloma zaznamovani, izžareva tudi lastno, osebno umeščenost v svet. Z nežno, a hkrati silovito govorico se pred nami razpira tolikšna raznoterost življenja, da ji včasih komajda sledimo ….«
08. 12. 202519:00 - 21:00
