Parthenope

Parthenope, rojena v 50-ih letih v morju pred domačo vilo, išče srečo v dolgih poletjih svoje mladosti ter se zaljublja v rodni Neapelj in njegove številne slikovite like. Paolo Sorrentino je ustvaril zapeljiv ep o potovanju sodobne herojinje onkraj »velike lepote« in »mladosti«. »Nekoč, ko so mi zastavili eno tistih težkih vprašanj, ‘Kaj je za vas sveto’, sem nagonsko odgovoril: ‘Sveto je tisto, česar v svoji življenjski zgodbi ne bomo nikoli pozabili.’ Tako se je rodil ta film. Zame je Parthenope predvsem zgodba o svetem. O vsem tistem, česar ženska v triinsedemdesetih letih življenja ni mogla pozabiti: neapeljskega zaliva in svojih staršev; prvih ljubezni – ene čiste in svetle, druge umazane in neizrekljive; popolnega, brezskrbnega poletja na Capriju z njegovimi slanimi zorami, mirnimi jutri in dišečimi nočmi; vseh tistih bežnih, a usodnih srečanj; mladostniškega odkrivanja spolnosti in svobode; obupanega iskanja same sebe; vseh izgubljenih ali komaj okušenih ljubezni; bolečin, ki so jo pahnile v odraslost; ter neizprosnega minevanja časa – edinega ljubimca, ki te nikoli ne zapusti. /…/« – Paolo Sorrentino