Gastronomska piramida kot osnova kulinarične in gastronomske razpoznavnosti
Prvo sistematično oblikovanje kulinarične identitete Šaleške doline predstavlja gastronomska piramida, ki jo je pripravil dr. Janez Bogataj, eden najvidnejših slovenskih strokovnjakov na področju gastronomije, etnologije in kulturne dediščine. Gre za izhodišče, ki omogoča razvoj prepoznavne, trajnostne in avtentične gastronomske zgodbe doline.
Čeprav Šaleška dolina ni samostojna gastronomska regija v okviru 24 slovenskih regij, se znotraj območja Spodnje Savinjske in Šaleške doline, Celja in Laškega oblikuje poseben gastronomski značaj. Dolina premore številna prepoznavna živila, jedi in pijače, ki se v takšni koncentraciji ne pojavljajo v nobeni od okoliških regij. Njena gastronomska identiteta je preplet dediščine rudarjev, podeželskih običajev in sodobne urbane ustvarjalnosti.
Pri oblikovanju gastronomske piramide smo upoštevali prehranske navade iz raziskovalnih taborov v Belih Vodah, na Vinski Gori, v Velenju, Šmartnem ob Paki in dediščino rudarske prehrane, pa tudi izjemne pričevalce kulturne dediščine, kot sta Kavčnikova in Grilova domačija. Med posebnimi elementi kulinarične dediščine izstopa kokarski klobuk – lonec iz žgane gline, značilen za zadrečko (črno) lončarstvo. Po obliki spominja na obrnjen damski klobuk, po namembnosti pa je bil nepogrešljiv pri peki klobas in krvavic.
Ob peki je maščoba iz klobas odtekala v notranjost lonca, kjer se je hkrati kuhala druga jed, na primer zelje – kombinacija okusa in uporabnosti, značilna za vsakdanjo genialnost preteklih generacij. Če je lonec ostal prazen, se je mast shranila za kasnejšo uporabo. Posodo so uporabljali tudi na Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah, kjer sta se ohranila vsaj dva originalna primerka – danes pomembna pričevalca prehranske kulture Šaleške doline. Kokarski klobuki so nekoč s trgovskimi potmi iz zadrečke doline, preko Šoštanja in naprej proti Koroški, našli pot tudi do najbolj oddaljenih kmetij.
Kokarski klobuk Kavčnikova domačija Muzej Velenje inv. št. MV; K-95; foto Tanja Verboten
Prav kokarski klobuk ponuja izjemen potencial za sodobno kulinarično interpretacijo – kot simbol, kot izdelek, kot način postrežbe in kot pripoved. Prvi korak k ponovni rabi tega edinstvenega predmeta so naredili v keramiki Bahor, kjer so pripravili ročno izdelano repliko. Ta omogoča tako kulinarično rekonstrukcijo kot sodobno uporabo – v kuhinji, na mizi ali kot del doživetij kulturne dediščine.
Foto: Jana Bahor
Replika kokarskega klobuka je bila predstavljena javnosti na 3. Turističnem forumu Šaleške doline kot simbol nove gastronomske identitete regije.
»Klobuk dol – Okusi Šaleške doline« tako postaja več kot le slogan – je povabilo k okušanju dediščine, ustvarjalnosti in trajnostnega pristopa.
