Ali ste vedeli:
- da je grad Forhtenek v 13. stoletju pozidal šentpavelski samostan,
- da se je prvič v virih omenjal leta 1317 kot Grad Fuerchtenek ter kasneje tudi kot Furtnek in gschloss,
- da so na gradu leta 1524 imeli kar 5 ročnih topov,
- da so leta 1635 uporni kmetje grad razdejali in od takrat ga niso več pozidali,
- da je grad stal na zelo strmem hribu nad potokom Velunja v naselju Ravne pri Šoštanju, kjer lahko danes najdemo samo še manjše ostanke in ruševine,
- da spada objekt pod nepremične spomenike lokalnega pomena od 27.aprila 2006.
Miti in legende:
- Tik pod gradom na Polnerjevem svetu je studenec, kjer je bil grajski ribnik. Pravijo, da je pod ribnikom vodil podzemeljski hodnik do gradu. Drug podzemeljski hodnik je imel svoj vhod pri Filonšku, kjer je hlev, ki je nekdaj služil grajski gospodi in je še danes poslikan.
- Pod Forhtenekom je lepa in obsežna okolica Ravne, kjer se na malem hribčku nahaja lična cerkvica sv. Duha. V ravenski cerkvici je manjši, srebrn zvon, ki ima zelo lep in tako močan glas, da se dalje čuje ko veliki zvon. Ta ravenski srebrni zvon je bil nekdaj v forhteneški grajski cerkvici.
- Ko so zidali Forhtenek, so kmete silno mučili s tlako. Marsikateremu je obležala vprežna živina mrtva pred vozom. Mnogi tolikih muk niso mogli več prenašati in so se izselili. Okoliš, kjer so bivali dotlej je opustel in se imenuje Pusta gora. Leži deloma v škalski, deloma v podgorski župniji.
Grad Forhtenek, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681
