Turistični produkt kultura in zgodovinska mesta bo osrednja promocijska in razvojna tematika slovenskega turizma v prihodnjih dveh letih. Turističnemu produktu Mesta in kultura na Zavodu za turizem Šaleške doline v promociji in razvoju v tem letu zato namenjamo posebno pozornost. S tem si prizadevamo za povečanje prepoznavnosti destinacije tudi kot destinacije kulturnega turizma in zgodovinskih posebnosti.
V sodelovanju z Muzejem Velenje smo v letošnjem letu pripravili mesečna brezplačna tematska vodenja, na temo »Poznate svoje mesto?«. Oblikovali bomo strokovne vsebine, ki jih bomo mesečno objavili na spletu in družbenih omrežjih. Na podlagi teh vsebin pa bomo mesečno izvajali brezplačne vodene oglede, ki bodo odražali kulturno in naravno dediščino naše regije. Sodelovanje bo vključevalo muzeje, galerije, zgodovinske ustanove ter druge kulturne in izobraževalne organizacije. Skozi tematske mesece bomo poudarjali različne vidike lokalne kulture, umetnosti in zgodovine, kar bo obiskovalcem omogočilo bolj poglobljen vpogled v bogato dediščino naše destinacije.
Verjamemo, da bo ta oblika sodelovanja prinesla številne koristi tako za lokalno skupnost kot tudi za turiste, ki bodo imeli priložnost doživeti našo destinacijo na edinstven in poglobljen način. Skupaj z lokalnimi javnimi zavodi bomo gradili most med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo naše regije ter tako soustvarjali nepozabna doživetja za vse obiskovalce.

Foto: Arhiv Muzeja Velenje

SONČNI PARK

Velenje je mesto, ki mu pravijo tudi mesto v parku.

Sončni park je bil eden prvih večjih projektov urejanja in nove rabe ugreznin v Šaleški dolini. Nastal je na degradiranem območju, na mestu, kjer je bilo sprva načrtovano novo središče mesta Velenje. Zemljišče je bilo močvirnato, na površju so bile vidne posledice izkopavanja premoga. Danes je Sončni park med drugim prva postaja tematske arhitekturne poti po Velenje “Sprehod skozi mesto moderne”. Sončni park je varovano območje vrtno-arhitekturne dediščine, v Registru kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo vpisan kot Velenj – Sončni park (EŠD 10909).

Koliko je star?

Velenje štejemo za mesto od 20. septembra 1959, ko je bilo z veliko slovesnostjo na Titovem trgu uradno odprto novozgrajeno mestno središče. Tako smo v letu 2019 Velenjčani praznovali šestdeset let mesta.

60 let pa šteje tudi naš Sočni park, ki je bil namenu uradno predan med prvomajskimi prazniki leta 1959. Četudi je bilo Velenje vedno z mesto z veliko zelenimi površinami, in mesto, v katerem pot do objema narave ni nikoli dolga, so park ljudje takoj vzljubili. Postal je priljubljeno srečevališče. S kino dvorano na enem in kotalkališčem na drugem koncu je leta sooblikoval družabno življenje rastočega mesta ter povezoval kulturno in športno ponudbo.

Kako s(m)o ga gradili?

Leta 1958 je bil v Velenju prvi dan udarniškega dela 14. april.  Takrat so med drugim začeli urejati “ljudski park”. Od 3. aprila do 1. maja 1961 so Velenjčani v parku opravili 23.068 delovnih ur.

Sončni park so sprva imenovali Ljudski park, torej park, ki naj bo namenjen vsem ljudem. Med Velenjčani pa se ga je prijelo tudi ime Park žena, saj so park v veliki meri uredile žene velenjskih rudarjev.

Foto: Arhiv Muzeja Velenje

Začetnik zgodbe o uspehu je bil Josip Vošnjak, ki se je leta 1750 v Šoštanj preselil iz Vitanja. Kot usnjarski mojster je začel usnjariti v trški hiši št. 27 na današnjem Prešernovem trgu. Usnjarsko obrt sta nadaljevala oba sinova, prvi v domači delavnici, sinu Mihaelu pa je oče leta 1788 kupil Totterjevo delavnico, ki je stala na mestu, kjer se je čez dobrih 100 let razvila mogočna tovarna za predelavo usnja. Obrt se je nekaj generacij prenašala iz roda v rod, in v 4. generaciji, ko jo je prevzel Franz Woschnagg s sinovoma, dosegla največji gospodarski in tehnološki razcvet. 

Tovarna usnja Franc Woschnagg in sinovi Šoštanj je bila med obema svetovnima vojnama največja in najsodobnejša usnjarna na Balkanu. Na področju bivše Avstro-Ogrske monarhije je slovela kot najkvalitetnejša usnjarna za izdelavo likanca ali blank ledra, ki se je uporabljal za navadne in fine konjske vprege. Zaradi izjemne kakovosti obdelave so imeli Vošnjaki status ekskluzivnega dobaviteljica tega usnja za evropske kraljeve dvore.

Tovarna je imela lastna skladišča na Dunaju, v Budimpešti ter v Beogradu, povpraševanje po njihovem usnju pa je bilo vedno večje od ponudbe.

V začetku preteklega stoletja so se specializirali za izdelavo podplatnega usnja, ki je slovelo po nepropustnosti in postalo enako uspešen izvozni produkt kot usnje za konjske vprege. Tik pred I. SV vojno, ko so bile potrebe po podplatnem usnju za vojaške čevlje izjemno velike, so dnevno predelali 1000 kosov govejih kož.

Foto: Arhiv Muzeja Velenje

>> Namen umetnikov je bil od nekdaj, ter ostane, da naturi tako rekoč ogledalo drži: kaže čednosti nje prave črte, sramoti nje pravo obličje, stoletju in telesu časa odtis njega prave podobe<<

– Ivan Cankar, Hlapci

Dom kulture Velenje je pričel nastajati leta 1958. Sama gradnja je potekala brez večjih težav, zato je že čez eno leto – 1959, začel dobivati pravo obliko. Istega leta, natančneje 20. septembra 1959 se je odvil svečan dogodek, odprtje novega mestnega središča Velenja. Takrat je Dom kulture Velenje prvič igral vlogo osrednje kuliso velike javne manifestacije. 29. novembra 1960 so dobili priložnost tudi prvi obiskovalci, ki so lahko doživeli celostno umetnino arhitekture moderne. Danes predstavljajo trdni in jasni programski cilji, prepoznavne tradicionalne blagovne znamke, kot so Abonmaji, Poletne kulturne prireditve, Čarobni december, Zgodbe neke hiše in Pikin festival ter cela vrsta izvirnih raznovrstnih prireditev in dogodkov ob različnih priložnostih.

Dom kulture Velenje je danes ponovno – podobno kot pred šestimi desetletji, osrednje lokalno kulturno središče, ki pod eno simbolno streho združuje, organizira, povezuje in v veliki meri soustvarja kulturni utrip Velenja, ki danes velja za eno od najbolj kulturno razgibanih in bogatih med slovenskimi mestnimi središči.

Foto: Arhiv Muzeja Velenje