ŠALEŠKA DOLINA VABI
Ob Mednarodnem muzejskem dnevu, ki ga obeležujemo 18. maja smo za vas pripravili namige za raziskovanje zgodovine v Šaleški dolini.
MUZEJ VELENJE
Muzej Velenje domuje na Velenjskem gradu, ki je znan kot eden najlepše ohranjenih slovenskih gradov. Danes je Muzej Velenje s svojim delovanjem pristojen za območje treh občin Šaleške doline (Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki), obiskovalcem pa na Velenjskem gradu ponuja na ogled enajst stalnih muzejskih in galerijskih razstav ter vedno tudi kakšno zanimivo občasno razstavo. Poleg zbirk, ki obiskovalca popeljejo skozi lokalno zgodovino, vsekakor velja izpostaviti še Afriško zbirko Františka Foita, eno od treh najpomembnejših afriških zbirk na slovenskih tleh, ter zbirki ostankov mastodonta in sodobne slovenske umetnosti.
V Muzeju Velenje si lahko ogledate deset stalnih zbirk:
- Mastodont,
- Afriška zbirka Františka Foita,
- Ko je Velenje postajalo mesto,
- Med romaniko in barokom,
- Šaleška dolina 1941 – 1945,
- Zbirka sodobne slovenske umetnosti – Gorenje,
- Zbirka kiparja Cirila Cesarja,
- Stara trgovina,
- Stara gostilna,
- Grajska kapela.
MUZEJ PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE
Popolnoma prenovljeni podzemni del Muzeja premogovništva Slovenije omogoča obiskovalcem doživetje izkušnje rudarjev, ki so se desetletja spuščali 160 metrov globoko pod zemljo, da bi na površje spravili »črno zlato«. Različna prizorišča iz življenja in dela rudarjev, ki jih upodablja 20 izjemnih scen in 15 zanimivih lutk, oživijo s pomočjo sodobne avdiovizualne opreme. Ura in pol vznemirljivega potovanja, v katerem je moč spoznati mehanizacijo jamskih prostorov iz zadnjih desetletij razvoja velenjskega Premogovnika, je sklenjena z vožnjo z vlakom po podzemni železnici.
Usnjarstvo je bilo na Slovenskem skozi stoletja tradicionalno pomembna obrt. Z razvojem industrializacije je ta obrt ponekod prerasla na industrijsko raven in v 20. stoletju predstavljala pomembno panogo gospodarstva. Zaradi krize usnjarstva je v drugi polovici 20. stoletja večina usnjarskih industrijskih obratov propadla.
Usnjarstvo v Šoštanju v prvem delu predstavlja kronološki pregled 210-letne tradicije usnjarstva v Šoštanju vse od ustanovitve Vošnjakove usnjarije leta 1788, vzpona v veleindustrijo do ukinitve tovarne leta 1999. V razstavi sta poudarjena pomen družine Vošnjak in vpliv tovarne na gospodarski razvoj Šoštanja, ki nosi svojevrsten pečat mesta z vonjem po usnju.
V drugem delu razstave so z ambientalnimi predstavitvami prikazani delavsko stanovanje, direktorjeva pisarna, Lujekova čevljarska delavnica, utrinki iz življenja in usode industrialcev Vošnjakov. Z delovanjem društev je predstavljeno kulturno in družabno življenje Šoštanjčanov, na ogled pa je tudi življenjski vsakdan delavca in njegove družine.
Kavčnikova domačija v Zavodnjah je biser kmečke arhitekture na Slovenskem in naj južnejša ohranjena alpska dimnica v evropskem prostoru. Te vrste stavb so v večini prevladovale v našem prostoru od 11. do konca 18. stoletja, takrat pa so jih oblasti začele odločno preganjati zaradi velike nevarnosti požarov. Nadomestile so jih sodobne stavbe s t. i. “črno kuhinjo”.
Današnje poslopje je nastalo kot rezultat različnih prezidav in dozidav in ga v vrsti sestavlja več v bistvu avtonomnih prostornin. Najstarejši del domačije je dimnica, stara okoli 400 let. Mala okenca na dimnični celici, smučni mehanizem, pa tudi detajli lesenih tečajev na vhodnih vratih v lopi pričajo, da je jedro stavbe z lopo nastalo verjetno v 17. stoletju. Takrat je bila ohranjena dimnična celica edini bivalni prostor Kavčnikove domačije.
Muzejska predstavitev dimnične hiše je naravnana tako, da imajo obiskovalci občutek, da v njej še vedno živijo ljudje, saj na ognju vsak dan plapola ogenj in tudi dim se še danes prosto vali po prostoru.
GRILOVA DOMAČIJA
Grilova domačija je v eko muzej preurejena stara viničarija na nekdaj vinorodnem pobočju Lipja pri Velenju. Domačija obsega hišo s črno kuhinjo, zelenjavni in zeliščni vrt, čebelnjak, vinograd in sadovnjak.
Hiša je bila predvidoma postavljena sredi 19. stoletja kot majhna viničarska hiša (viničarija) na vinorodnem pobočju Lipja in Vinske Gore. Ob koncu 19. stoletja se je vinska trta zaradi pojava trtne uši umaknila, viničarije pa so se zaradi majhnih posesti preoblikovale v domačije manjših kmetov. V tem času je bilo hiši dozidano tudi gospodarsko poslopje.
Hiša je vrhkletna, delno zidana in delno lesena, s krajšo stranico potisnjena v breg. Ima ohranjeno črno kuhinjo, vežo, “hišo”, “štiblc” in vinsko klet. Domačija je danes eden redkih dobro ohranjenih primerov dediščine viničarjev na območju Vinske Gore.
Vila Mayer, objekt Občine Šoštanj, je značilen primer meščanske arhitekture poznega historizma. Zgrajena je bila na prehodu 19. v 20. stoletje. Postaviti jo je dal odvetnik dr. Fran Mayer, med svetovnima vojnama dolgoletni šoštanjski župan. Od leta 2002 je lastnica vile Občina Šoštanj, ki je leta 2009 vilo prenovila in v njej vzpostavila stalne zbirke kulturne dediščine, ki so na ogled javnosti.
Vila je tudi protokolarni objekt Občine Šoštanj. Salon vile je urejen v meščanskem slogu in na razpolago za sklepanje zakonskih zvez ter za ponovitvene slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze. Vila je od leta 2006 skupaj z vrtom razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena (EŠD 16635).
HIŠA MINERALOV
Muzej hiše mineralov predstavlja geološko zbirko mineralov sveta in obsežno zbirko mineralov z območja Slovenije. Danes je v Hiši mineralov na ogled preko 4.000 različnih mineralov zasebne zbirke zbiralca in poznavalca Jožeta Rihtarja.
V zbirki je edinstveni kos jantarja, ki je bil v Premogovniku Velenje najden leta 2008. Poleg zbirke mineralov predstavlja Hiša mineralov tudi gemološko zbirko dragih kamnov. Zbirka ima tudi pester izbor mineralov, ki pod ultravijolično svetlobo žarijo v vsem svojem blišču.
VZORČNO MESTO
Če iščete znanje, za katerega verjamete, da ga imate, potem je to pogosto največ, kar boste kdaj našli.
Vzorčno mesto je ekosistem, odprt prostor za kreativno soočanje z vse hitreje spreminjajočim se svetom tehnološkega napredka in družbeno okoljskih sprememb. Prostor, v katerem sodelujejo vsi udeleženci mesta ter regije za vzpostavitev trajnostno učinkovite strategije razvoja družbe.
Ljudje so naravni prepoznavalci vzorcev. V prazgodovinskem času, ko smo prepoznali nevarnost v šibkem šumu iz grmovja ali kadar danes na hitro preletavamo stran za stranjo, polno črk in številk, uporabljamo vzorce za prepoznavanje pomena, ne da bi morali opraviti podrobnejši pregled.
Futurist in podjetnik Ray Kurzweil meni, da je prepoznavanje vzorcev tako pomembno, da je v svoji zadnji knjigi ‘How to Create a Mind’ zatrdil, da je prepoznavanje vzorcev in inteligenca v bistvu ista reč. Strokovnost pa je v bistvu poznavanje vzorcev z določenega polja.
V okviru Smart specializacije izvajamo aktivnosti na vseh področjih digitalne pismenosti, kar zajema delo z mladimi, priseljenci, spodbujamo vključevanje žensk v znanost, delo z mladimi s posebnimi potrebami, omogočamo in spodbujamo pridobivanje aktualnih kompetenc za boljšo karierno opremljenost ter neformalno izobraževanje za vse obiskovalce Vzorčnega mesta.
Tudi kratek obisk v ekosistemu Vzorčnega mesta dviguje prag samo učenja ter aktivira razvojno, raziskovalno in inovativno dejavnost. Vzorčno mesto je promocija znanosti, znanja in razumevanja na osnovi učnega načrta, sodobnih tehnologij, mednarodnega sodelovanja, medkulturnega dialoga, medpredmetnega povezovanja, ki učinkovito posega v segmente kulture, umetnosti, razvoja raziskovalnih vrednot, sodobnih tehnologij, počitniške dejavnosti, gospodarstva ter inovativnega in socialnega podjetništva.
Spominski center 1991 s stalno razstavo, dogodki in pedagoškimi programi predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja Republike Slovenije, postal panaj bi tudi prostor druženja, srečevanja in povezovanja domoljubnih ljudi. Spominski center 1991 si je mogoče ogledati po dogovoru z Muzejem Velenje.
Za vse informacije smo na voljo na tel. št. 03 896 17 15, vsak dan med 9. in 17. uro ali nam pišite na turizem@velenje.si. Z veseljem vam pripravimo tudi program po vaših željah.
