Žiga Gojević, nekoč učenec osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, sedaj dijak likovne smeri umetniške gimnazije ŠCV. Umetnost in strast do lepega sta mu bili položeni v zibelko, saj sta z umetnostjo povezana tudi njegova starša.
Že v osnovni šoli je rad likovno ustvarjal in se umetniško izražal, zato se je tudi preizkusil kot mlad igralec v gledališki igri Travniška ljubezen, kjer je igral nadobudnega in zaljubljenega goseničarja Dragca. V otroški knjigi Travniška ljubezen so tudi njegova besedila in ilustracije. Učenci OŠ MPT smo imeli srečo, da je bil naš mentor in profesor likovnega pouka Robert Klančnik, ki nas je s svojim znanjem in entuziazmom navduševal, da smo z veseljem sodelovali na različnih tekmovanjih in likovnih kolonijah. Male Napotnikove kolonije se je s trinajstimi leti udeležil tudi Žiga. V devetem razredu je prejel bronasto plaketo na tekmovanju Prvaki znanja.
V gimnazijskih letih je Žiga napolnil kar nekaj skicirk. Sodeloval je na Srečanjih likovnih gimnazij v Velenju in Kopru, oblikoval je naslovnice šolskih zvezkov za mestno občino Velenje za leto 2018/2019, pri čemer mu je bila mentorica mag. Nataša Tajnik Stupar. Aprila 2019 je oblikoval plakat Po ulicah sveta, ki je bil uporabljen za 1. umetniški večer dijakov umetniške gimnazije. Tudi igralsko kariero je nadaljeval v različnih kratkih filmih, ki jih lahko najdemo na spletu, in v katerih je vsakič znova presenetil s svojo vlogo. Še vedno rad kipari, zato je tudi kot gimnazijec sodeloval na Mali Napotnikovi koloniji pod vodstvom kiparja Franca Purga. Njegov ustvarjalen, nemiren taborniški duh ga še vedno vodi, zato vsa leta sodeluje kot prostovoljec. Dejaven je tudi izven gimnazije, s svojimi grafiti sodeluje z Mladinskim centrom Velenje, je eden izmed članov oblikovalske ekipe. Marsikdo je lahko občudoval njegova grafita Možgani in Glasbeniki; oblikoval je tudi ovitek za CD »Razvojna os« benda Center, ilustriral uradno majico za Grosbasket, za katero je dobil nagrado. Pred pandemijo je oblikoval scenografijo za otvoritev objekta Svetišče knjig v Knjižnici Velenje. Kot maturant je oblikoval dva stola, lesenega in salonskega.
Obdobje v letih 2020 in 2021 je bilo za nas dijake stresno, kaotično in depresivno. Namesto maturantskega izleta, plesa, zabav in druženj smo čepeli doma, pred zasloni, in preko Zooma sledili razlagam snovi. Vsak se je poskusil zamotiti na svoj način – Žiga je risal, skiciral, ilustriral, oblikoval, bral in se na vse pretege trudil ostati pozitiven, kreativen in nasmejan. V tistih mračnih, dolgočasnih in stresnih časih si je zamislil plakat. Želel je spoznati svet grafike in se naučiti uporabljati ustrezne programe, dati dnevom v karanteni konsistenco in si postaviti izziv, da vsako leto usvoji eno likovno zvrst.
Žiga je dokazal, da čeprav človeka življenje prikrajša na eni strani, kot nas je »korona«, ga obogati na drugi. Podobno dokazuje tudi Henri de Toulouse – Lautrec, mojster plakatov v postimpresionističnem obdobju, ki se je k umetnosti zatekel zaradi telesne deformacije in njenega negativnega vpliva na njegovo življenje, in tako razvil svoj slog in temo ter napravil prvi plakat v tehniki litografije. Umetnik se je zanimal za življenja nenavadnih ljudi, cirkusantov, prostitutk, pripadnikov veseljaške četrti. Žigova tematika ustvarjanja je prosta, pogosto si določi naključno besedo, iz katere izhajajo ideje za ustvarjanje, ali pa kot inspiracijo uporabi vizualne šaljivke. Lautrec se je pri ustvarjanju plakatov osredotočil na tri osnovne barve, najpogosteje so to temno modra, rdeča ter rumena, medtem ko je Žigova barvna paleta precej bolj bogata. Njegovi plakati so raznoliki, nekateri minimalistični, pri nekaterih pa občutim strah pred praznim prostorom. Med njimi najdemo med drugim tudi reprodukcije in naklonjenost do slovenske dediščine. Skupen vsem plakatom pa je duhovit pridih, ki je njegova prepoznavna značilnost.
